Zemljevid - Akureyri (Akureyrarkaupstaður)

65.68472°N, -18.11111°W Akureyri [ákurejri] je mesto in pristanišče na severni obali Islandije.

Akureyri, ki leži v zalivu fjorda Eyjafjörður in je okoli 400 km oddaljen od glavnega mesta Reykjavíka, je četrta največja občina Islandije ter drugo največje urbano območje. Je šolsko, kulturno in gospodarsko središče severnega dela otoka. V kraju živi 18 235 prebivalcev (popis 2017). Mesto je preskrbovalno središče s tekstilno tovarno, tovarno barv, mila ter obrati za predelavo mleka in rib.

Na to območje se je prvi priselil nordijski Viking Helgi Magri Eyvindarson v 9. stoletju. Akureyri je prvič omenjen v sodnih zapisih iz leta 1562, ko je bila tam neka ženska obsojena zaradi prešuštva. V 17. stoletju so v mesto prišli danski trgovci. Glavni razlogi za izbiro te lokacije za trgovsko dejavnost je bilo izjemno naravno pristanišče in plodna zemlja v okolici. Trgovci v Akureyriju niso živeli celo leto, temveč so se v zimskem času vračali na Dansko.

Stalna naseljenost Akureyrija sega v leto 1778. Osem let kasneje je mesto od danskega kralja (takrat tudi kralja Islandije) dobilo statut, skupaj s še petimi drugimi mesti na Islandiji. Ob tem času je imel Akureyri 12 prebivalcev. Kralj je upal, da se bodo življenjske razmere Islandcev z urbanizacijo izboljšale, vendar se prebivalstvo Akureyrija ni povečalo. Status občine je izgubil leta 1836, a so mu ga vrnili spet leta 1862. Takrat se je Akureyri začel razvijati po zaslugi odličnih razmer v pristanišču in morda še bolj zaradi kmetijstva v rodovitni okolici. Kmetijski proizvodi so postali pomemben sektor gospodarstva.

Med drugo svetovno vojno je bil Akureyri ena izmed treh letalskih baz za norveško-britanske enote, ki so bile ustanovljene 25. aprila 1941. Te so ščitile konvoje med Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Murmanskom pred napadom nemških podmornic.

V 20. stoletju je Islandija doživela izseljevanje s podeželja v mesta. V mestu se je povečala storitvena dejavnost.

V začetku 21. stoletja je na pomembnosti pridobila ribiška industrija; dve izmed glavnih ribiških podjetij Islandije državi nudita pomemben vir prihodkov, ki naj bi v prihodnjih letih še povečevali.

Leta 1987 je bila ustanovljena univerza v Akureyriju, ki se naglo povečuje.

Od leta 2004 je nekdanja občina Hrísey, otok, oddaljen 35 km proti severu, del Akureyrija. Hrísey, ki ima 210 prebivalcev, je drugi največji otok ob Islandiji. Naselje leži na južnem delu otoka, medtem ko je severni del v zasebni lasti in ni dostopen brez dovoljenja lastnikov.